Tenzijski glavobol: kaj je in kako si pomagati?

Ponedeljek. Sedimo pred zaslonom že štiri ure. Počasi začutimo stiskanje okrog glave, kot bi jo nekdo ovil z ozkim pasom. Vam je znan ta občutek? Najverjetneje gre za tenzijski glavobo. Najpogostejšo vrsto glavobola na svetu, ki ga zaznamuje tiščeča bolečina po obeh straneh glave. Pogosto se pojavi po dolgem dnevu za mizo ali v stresnem obdobju. Včasih ga jemljemo resno, včasih ne, a ko postanejo glavoboli stalnica, jih je treba vzeti resno.

Dobra novica je, da obstajajo učinkoviti načini za lajšanje. Razumevanje vzrokov in pravočasno ukrepanje sta seveda ključna, ravno o tem tudi govori ta članek.

Kaj je tenzijski glavobol?

Tenzijski glavobol spada v kategorijo  t. i. primarnih glavobolov, ki nastanejo sami po sebi in ne kot posledica druge bolezni. Je sila pogost. Statistično gledano več kot 50 % odraslih Evropejcev vsaj enkrat v življenju doživi glavobol, pri čemer so tenzij­ski glavoboli ena najpogostejših oblik[1]. Prvič se navadno pojavi okrog 28. leta, čeprav ga poznajo vse starostne skupine.

Ker za razliko od migrene ne povzroča dramatičnih simptomov, ga mnogi radi zanemarimo. To je napaka – ponavljajoči se epizodični napadi lahko sčasoma preidejo v kronično obliko, ki lahko resno vpliva na kakovost naših življenj.

Kaj je vzrok tenzijskih glavobolov?

Medicina točnega vzroka še ni popolnoma razjasnila. Pomemben dejavnik je napetost v mišicah glave, vratu in ramen, pomembno vlogo pa ima tudi povečana občutljivost bolečinskih poti v možganih. Pri tistih, ki pogosto trpijo za tenzijskim glavobolom, so ti centri bolj občutljivi.

Sprožilci so sicer različni od osebe do osebe, a najpogostejši so:

• Stres in čustvena napetost (glavni krivec pri odraslih)
• Slab spanec ali pomanjkanje spanja
• Slaba drža pri delu z računalnikom
• Napetost oči pri dolgem branju ali gledanju v zaslon
• Dehidracija in preskočeni obroki
• Menstruacija pri ženskah
• Spremembe vremena

Vodenje dnevnika glavobolov je odlična ideja. Pomaga prepoznati vzorce glavobolov in se jim v prihodnje izogniti.

Kako se kaže?

Bolečina pri tenzijskih glavobolih je pritiskajoča, kot ozek pas okrog glave. Pojavi se na obeh straneh, je blaga do zmerna in navadno ne prepreči vsakodnevnih opravil. Pogosto se začne v vratu in se širi navzgor.

Pomembna razlika v primerjavi z migreno je, da se gibanje tenzijskega glavobola ne poslabša. Lažja telesna aktivnost, kot na primer kratek sprehod, ga lahko celo olajša. Glede na trajanje je lahko krajši, traja od 30 minut, ali daljši, do kar sedem dni.

Ločimo dve obliki tenzijskih glavobolov:

• Epizodični (do 14 dni na mesec) – ta je napogostejša oblika.
• Kronični (15 ali več dni na mesec, vsaj tri mesece) – redkejši, a resnejši, saj se v živčevju ustvari t. i. bolečinski spomin.

Tenzijski glavobol ali migrena?

Kako torej ločimo tenzijski glavobol od migrene? Pogosto ju ljudje zamenjujejo, a ločiti ju ni težko. V spodnji tabeli je primerjava napogostejših simptomov migren in tenzijskih glavobolov.

Če se bolečina pojavlja samo na eni strani in spremlja slabost ali izrazita svetlobna občutljivost, gre najverjetneje za migreno.

Kako si pomagati?

Pri obvladovanju glavobola si lahko pomagamo bodisi z ali brez zdravil.

Brez zdravil

Pogosto je mogoče tenzijski glavobol ublažiti brez tablet:

• Topel obkladek na vrat in ramena, ki sprosti napete mišice,
• masaža vratu in ramen,
• kratek odmor v mirnem, zatemnjenem prostoru,
• sproščanje v obliki globokega dihanja ali meditacije,
• dovolj spanca.

SanaAmicus mazila za vroče in hladne obkladke so praktičen pripomoček za takojšno lajšanje napetosti v mišicah, še posebej po dolgem dnevu dela za mizo.

Zdravila

Za akutne napade sta paracetamol ali ibuprofen dobri prvi izbiri brez recepta. Najbolje je, da ju vzamemo takoj ob začetku napada, saj je zgodnje ukrepanje najučinkovitejše.

Pozor: analgetikov ne jemljite več kot dva‑ do trikrat tedensko. Prepogosta uporaba lahko vodi v t. i. glavobol zaradi prekomerne uporabe zdravil (angl. medication‑overuse headache), pri katerem se ob pogosti rabi protibolečinskih zdravil glavoboli začnejo pojavljati skoraj vsak dan.

Pri kroničnem tenzijskem glavobolu lahko zdravnik predpiše tudi amitriptilin. Zdravilo, ki postopoma zmanjšuje pogostost napadov in se ga jemlje redno več mesecev.

Kdaj k zdravniku?

Večina tenzijskih glavobolov se reši z analgetiki in spremembo življenjskega sloga. Zdravnika pa vselej obiščimo, kadar:

• Je napad nenaden, hud in drugačen od dosedanjih,
• ga spremljata otrdel vrat in vročina (možen meningitis),
• se pojavijo slabost, bruhanje ali zmedenost,
• je posledica udarca v glavo,
• se pojavlja več kot 15 dni na mesec,
• analgetiki ne pomagajo ali jih potrebuješ vsak dan.

Zdravnik nas bo izključil druge vzroke in po potrebi napotil k nevrologu.

Na tej točki je vredno poudariti: tenzijski glavobol je pogost, a ne neizogiben. Z razumevanjem lastnih sprožilcev, rednimi spalnimi in gibalnimi navadami ter pravočasnim ukrepanjem ob prvih znakih, ga je mogoče učinkovito obvladati.

Pogosta vprašanja

Kako dolgo traja tenzijski glavobol?

Tenzijski glavobol traja od 30 minut do 7 dni. Pri epizodičnem tipu večina napadov mine v nekaj urah, medtem ko so kronični napadi pogostejši in dolgotrajnejši.

Je tenzijski glavobol nevaren?

Sam po sebi ne. Kronična oblika pa resno vpliva na kakovost življenja in zahteva zdravniško obravnavo.

Kako ga razlikujem od migrene?

Tenzijski je pritiskajoč, obojestranski in ga gibanje ne poslabša. Migrena je utripajoča, pogosto enostranska in jo spremljajo slabost ter svetlobna občutljivost.

Ali se mu je mogoče izogniti?

Delno, da. Redna vadba, zmanjšanje stresa, dober spanec in vodenje dnevnika glavobolov pomagajo prepoznati sprožilce in zmanjšati pogostost napadov.

Kako pogosto lahko vzamem analgetike?

Največ dva- do trikrat tedensko. Pogostejša uporaba tvega razvoj odtegnitvenega glavobola in prehod v kronično obliko.